Jesenski Nanos

Sredi novembra it na Nanos je super.

Sicer malo mrzlo

smo bili kar malo prezgodnji!

Pravzaprav je šla Tadeja preizkusit ali še pride gor.

Pa ni bilo nobenih težav! Še sonček nas je ujel

in nas božal tja nekam do pod vrha

Vrh pa je le imel kapo. Kar je bilo dobro, drugače bi nas najbrž odpihnilo.

Malo smo se le pogreli v koči, več pa smo se potem ogrevali na s soncem obsijanih pobočjih! Je kar precej toplo postalo, nobenega mraza od jutra več...

Tako lepo smo jo mahali, da Tadeja sploh ni opazila, da je bil vmes med gor in dol en hrib.

In ker smo v nedeljo presneto zgodaj začeli, smo bili že zgodaj doma. Nanos pa je najbrž še dolgo obdržal kapo.

Jep, se splača kdaj tudi v nedeljo zgodaj vstat!