Ponos

Veliko ponosa, pa malo žalosti.

Ponos zato, ker je bilo njegovo umetniško delo razstavljeno v knjižnici, žalost pa zato, ker je moral ravno tisti dan k zdravniku in ni imel časa, da bi do konca narisal.

In je Parkeljnu res ena noga manjkala.

Ampak nič hudega, se mi zdi, da je bila žalost hitro pozabljena, ponos je pa ostal.