Jamranje

by piskec 26. september 2007 10:46

Enkrat, davno nazaj, je Roza na neki predstavi prav v znanstvenem stilu razložil, da jam'r ni enako jarem.

S tem se načeloma strinjam, vendar pa me sem in tja začne glodati črv dvoma.

Tako, kot danes. Ko mi postane jamranje res en velik jarem, ki se ga ne morem znebit. In jamram gor in dol in levo in desno.

Vse jamranje seveda spremlja velika količina neopravljenega dela in včasih se mi zdi, da je prav to tudi glavni vzrok. Več kot je dela, bolj jamram. In potem toliko jamram, da imam - jasno! - še manj časa, delo se seveda nič ne zmanjša, kvečjemu le poveča. Seveda to povleče za seboj še malce več jamranja.

Ko bi šel ven, na okno, balkon, in se zadrl: "Pejte vsi skp lepo u ku*ac!"

In tako sam sebe preganjam sem in tja. Že vnaprej vem, da brez izhoda, brez rešitve. Pa si ne morem nič. Najraje bi jo stisnil domov, pod odeje, spat, se skrit, izginit.

Mogoče je pa krivo le to je*eno vreme. Pa mir.

 

 

Tags:

osebno

Komentarji (6) -

Krtek
26. 09. 2007 14:35:28 #

Manj jamri, več naredi. Več boš naredil, manj boš jamral!
Smile Smile Smile
Simpl k pasulj! ;)

Vreme
26. 09. 2007 14:48:07 #

Jaz nič kriv, mogoče je kriva polna luna Smile

piskec
26. 09. 2007 15:04:44 #

Ja, ja, Krtek. Saj vem, saj vem. Ampak ne morem. Je jamrat lažje! Smile

Polna luna je vsega kriva, to je to!

Karmen
26. 09. 2007 16:11:17 #

Malo jamrati je kdaj tudi treba. Da se spucaš. Če pa jamraš kar naprej in ves čas, je pa treba nekaj ukrenit. Takoj.

piskec
26. 09. 2007 16:16:11 #

Koliko jamraš je čisto subjektivna zadeva. Bolje, da Hano vprašam, anede? ;)))

Karmen
26. 09. 2007 19:07:49 #

Jep, najboljš.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS