Odgovor Sabini Obolnar, odgovorni urednici One

by piskec 7. avgust 2007 13:41

Uvodnik Sabine Obolnar v Oni, z 7.8.2007, me je najprej šokiral, nato razjezil, potem zelo užalil, na koncu pa še prizadel.

Sam se imam za blogerja, zato je Uvodnik naslovljen tudi name, besede letijo direktno v mojo notranjost in krepko bolijo. Ne morem drugače, kot da se odzovem in ji na njen Uvodnik odgovorim.

Niti ne toliko pozorno branje Uvodnika pokaže zanimivo in predvsem povsem novo sliko komentatorke, ki se do sedaj ni kazala v taki luči. Njeni komentarji in uvodniki so večinoma premišljeni in iz sveta, na katerega se spozna. Čeprav je dostikrat kar ostra, pa še nikoli nisem zasledil nesramnosti, opazne vzvišenosti in nadmoči nad življem tega sveta.

Tokrat povsem drugače. Postavila se je v vlogo razsodnika, Pravičnega, celo malega boga, ki nas bo odrešil vseh muk. Odrešila nas bo alkoholikov, kadilcev in na koncu še tistega, najbolj izprijenega na tem svetu: bloganja.

Ker je v samem Uvodniku toliko stvari, ob katere se moram obregniti – navsezadnje govori tudi o meni -, pojdimo kar lepo po vrsti.

Že sam naslov: »Nehajte, prosim!« je milo rečeno, presenetljiv. Res, da se v svetu blogerjev še vedno govori o MM, pa vendar. Tole je njen tretji Uvodnik, kjer tudi sama govori o MM. Kdo naj torej neha? Po njenih besedah je svet blogerjev tako ali tako čisto drug svet, ki z realnim nima nobene zveze, pa vendar sama, v svojem »realnem« svetu, torej v svetu revij in časopisov, v dosegu, ki je nekajkrat večji, kot blogerski, to isto tematiko vleče na plano že tretjič. Če ji je res do tega, da se o tem ne piše več, res ni potrebnega nobenega Uvodnika več na to temo. Se povsem strinjam!

Jasno pa je, da je MM tokrat v drugem planu. Je samo dobra iztočnica za dokončen obračun z blogerji. S svetom, kjer se je »v zadnjem času dvakrat odpravila po sledeh blogerjev...«. Celih dvakrat!

Sabina Obolnar ima neverjetne psihološke in bogvekatereše prednosti pred vsemi drugimi. V dvakratnem prebiranju blogerske scene, je prišla do slike vseh blogerjev, do slike celotne scene. V dvakratnem prebiranju je prišla do mnenja, katerega mora nujno deliti s celotnim bralstvom One. In zdaj ve o vseh blogerjih vse. Pa o komentatorjih. Pa o življenjih blogerjev. Pa o njihovem jeziku. Skratka, ve vse.

In zato nam vsem sporoča, da smo bolni in prazni. Da smo jezni na ves svet, polni gnusa, o sebi ne pišemo sploh nič, vsepovsod samo svinjamo, kritiziramo in pljuvamo. Smo zafrustrirani in nesocializirani. Pa še kaj bi se našlo, a proti ostalim ni omembe vredno.

V dveh dneh priti do take ocene, je neverjetna sposobnost. Vsaka čast.

Vendar take ocene ne morem kupiti. Z blogerji se spoznavam že dolgo časa, moja ocena je čisto drugačna. Zato verjamem, da gre pri njej predvsem za nepoznavanje tematike, površnost pri obdelavi videnega in posploševanje v največji mogoči meri.

Zgleda, da Sabina Obolnar že dolgo ne sledi več tehnološkem napredku, drugače ne bi še vedno mislila, da so računalničarji dolgolasi bradači, ki se sredi noči bašejo s pizzami in »znanimi in neznanimi substancami«. Že dolgo ne več. Morda v kakšnem filmu iz osemdesetih let, vseeno pa ji priporočam gledanje kakšnega novejšega filma, če že ne gre drugače.

In ko smo že pri tehnologiji, blogov ne omogoča sodobna tehnologija. Blogi niso od včeraj. Tudi od predvčerajšnjim ne. Morda so zdaj bolj popularni in moderni, a obstajajo že kar nekaj časa. Že od nekdaj je lahko posameznik objavljal lastna mnenja. Pravzaprav je bilo takih kar nekaj.

»Razglabljati o vsakomer, samo o sebi pa – nič.« Blogi imajo posebno kategorijo, ponavadi je to Osebno, kjer blogerji velikokrat razmišljajo o sebi, o svojih dejanjih in o odnosu do prenekaterih stvari. Pri slovenskih blogerjih je to celo ena bolj priljubljenih kategorij. Veliko več se ukvarjamo sami s seboj, kot pa z drugimi. Seveda pa se vsega tega ne da ugotoviti v dveh dneh, kajne?

O jeziku ne bi preveč razpravljal. Res je, pojavljajo se vse možne različice, od pisanja v hieroglifih, do »visokega« knjižnega jezika. Platforma omogoča vse možnosti, od posameznika je odvisno za katero se bo odločil. Posplošiti oceno, da je vse spakedranščina, na vse blogerje, pa je boleče. Pri prenekaterem blogerju je opaziti, da dela mnogo lepše z jezikom, kot vsi novinarji in javne osebnosti skupaj. In to brez lektorjev in brez celotne podporne ekipe, katero najbrž premore tudi Ona.

V dveh dneh je bilo tudi ugotovljeno, da so naša življenja prazna in pusta. Vsi smo bolno jezni na svet, le da, ker nimamo za psihiatre, za lajšanje psihiatričnih težav uporabljamo bloge.

Me res zanima, koliko ve gospa Obolnar o mojem življenju? O meni? In četudi nekaj ve (seveda si lahko vse prebere, ker sem oseben, čeprav sama pravi drugače), kako lahko sodi, da je moje življenje pusto in prazno? Kako lahko to sodi o kateremkoli blogerju? Pozna koga od blogerjev? Ga RES pozna?

Zdi se mi, da je to precej arogantna sodba. Sodba s pozicije doseženega, sodba s pozicije moči: mi, uvodnikarji, smo carji, vi, blogerji, pa ščeneta, ki ne znajo niti živeti. Nesramnost brez primere in pripravljanje teritorija za Spopad Svetov. Ogroženost.

Celoten uvodnik kritizira blogersko sceno z natanko istim načinom, kot ga odgovorna urednica sami blogerski sceni tokrat očita: nepoznavanje, posploševanje in nesramnost. Vsemu temu se doda še aroganca nad našimi življenji obrobnih in nezaželenih osebkov ter na koncu še zakrit klic k pravno formalni odstranitvi vseh nepravilno govorečih ali pa k vsaj nujno potrebnem zdravljenju.

Cinizem? Provokacija? Ne morem verjeti, da urednica ne bi pomislila na to, da utegne tak Uvodnik pretresti blogerje. Tega preprosto ne morem verjeti, za takšno je res nimam. Torej je lahko le provokacija ali pa utišanje, grožnja s stališča močnejšega. Kar pa spet ni v skladu ne z naslovom Uvodnika, ne s samim pisanjem. Pritoževanje in očitanje natanko istega, kar počneš tudi sam, je... je... saj niti ne vem, kaj bi rekel. Ne gre mi v račun.

Najbrž je to zato, ker sem samo bloger. Nisem šolan za novinarja in ne pišem Uvodnikov. Sem človek, ki piše v spakedranščini, večinoma časa pa preživim po gostilnah, se nalivam z alkoholom in kadim (zunaj), moje življenje pa je prazno, pusto in polno jeze. Ni čudno, da ne razumem...

In ker sam Uvodnik že tretjič vpleta MM v celoten in ponoven »spor«, ki bo nastal tudi ob tej priliki, je prav, da povem nekaj tudi o njej.

MM je kriva. Kopičiti zavajanje svojega poslušalstva je seveda še hujša oblika, ki je bralci ponavadi ne odpuščajo. Res je, strinjam se, da je nekaj komentarjev nesramnih, žaljivih in tudi drugače neprimernih. Vendar pa še bolj neprimerno to posplošiti na vse blogerje. Kar nekaj jih je pisalo o zadevi, veliko od njih jih ni bilo nesramnih. Človek pač najde le tisto, kar mu je povšeči.

Tuliti, da so blogerji prav posebni, ker tako udrihajo po MM, tudi ni čisto korektno. Prav vsak udriha, ljudje udrihajo. V vsaki skupnosti se to zgodi, ko te nekdo vleče za nos. Čisto človeška lastnost. Bi si kdo upal trditi, da med novinarji ni takih primerov? Da v drugih skupnostih ni tega? Japajade. Obračunavanja, takšna in drugačna, poznajo vse skupnosti, novinarji pa najbrž še najbolj. Zakaj smo torej nekaj posebnega? Ker se obnašamo kot vsi drugi ljudje?

Na zadnje vprašanje lahko odgovorim pritrdilno: da, naslednjič bo kdo drug na vrsti. Ravno tako kot v Oni. Enkrat blogerji, drugič... lovci? Pa ribiči bi bili tudi primerni. Oh, pa mesarji, ti so lumpi! Pa...

Problem vidim le v tem, da blogerji čakalne vrste nimamo, ker »hudodelci« sami padejo vanjo, pri odgovorni urednici pa o tem nisem prepričan. Čakalna vrsta je po mojem že kar presneto dolga.

Do konca tega sestavka se mi je jeza že zdavnaj polegla, ob sprotnem prebiranju Uvodnika me počasi prijemlje smeh. Žalosti me le to, da bom od zdaj naprej Uvodnike bral s čisto drugačnimi očmi. Pravzaprav bi moral Uvodnike preverjat, ker zdaj vem, da morda niso spisani s poznavanjem teme. A za to pa kar že vnaprej vem, da se mi ne bo dalo.

In ker jih ne bom več bral ali pa jih bom bral le še počez, bo moje življenje spet prazno in pusto.

Še sreča, da me bo odrešila Ona, Sabina Obolnar, ali pa kakšen njej bližnji junak, ki bo zakonsko prepovedal tudi vsa »tovrstna blogovstva«. Ker smo »geta, ki potrebujejo pomoč.«

 

 

Tags:

blogi | osebno

Komentarji (16) -

Vreme
8. 08. 2007 09:29:09 #

Sem se kar nasmejal. No vidiš kako bloganje odtujuje ljudi. Madonca pa kaj se vsi spoznajo na vse. V pičih dveh dnevih spoznati tematiko. Kapo dol takemu komentarju (mislim na tvojega9. A si jim to poslal tudi v uredništvo, bi bilo kar prav!!!

piskec
8. 08. 2007 10:19:05 #

Hm, se še ne morem odločit... Bi bilo pa najbrž dobro.

Krtek
8. 08. 2007 11:53:03 #

Delu in njegovim edicijam se izogibam v velikem loku. Zato ker so med drugim postali tudi izjemno arogantni. Da o kakovosti sploh ne govorim. To so moje službene izkušnje z njimi.

Zgolj v vednost. Tudi velik del člankov v Delu je napisanih na  podlagi zelo površnega spoznavanja tematike, ali pa zgolj prepisovanju agencijskih novic.

piskec
8. 08. 2007 12:00:45 #

Ampak jaz tem ljudem zaupam! Novinarjem apriori zaupam, zato tak Uvodnik ne dela škodo gospe SO ampak celotni novinarski srenji. In to precejšnjo škodo...

dr.Wega
8. 08. 2007 13:43:09 #

Veš, tole bo po moje postala moda: malo provocirati blogerski svet, da se zatrese, da se sliši, da se komentira. Čista brezplačna oglaševalska akcija! Čas vlaganja kislih kumaric se sicer šele začenja, no nekateri so začeli prej.
Ne verjamem, da uvodničarki lahko nekaj takega uide po pomoti ali celo prepričanju! Soditi ljudi in jih deliti po tem, ali so kadilci, ali imajo psa, ali pišejo blog, ali navijajo za nogometni klub - je nekaj takega, kar novinarju ne uide pomotoma, razen če je popoln kreten, kar pa najbrž Ona ni.

Sploh je štos ta, da blogi res niso neka nova reč. Forma je pač sodobnejša, sicer pa smo že pred davnimi leti še prek piiiiiii-tidiltidliiiiiii modemskih povezav klepetali najprej na IRCih, potem pša se je vse skupaj preselilo na html in smo klepetali v "sobah"; morda se še kdo spomne Blodnjaka, tako imenovani Blod ali interblod (podopbnost z besedico blog je naključna), velike internetne skupnosti, kjer se je pogovarjalo, nagajalo, kregalo, celo svoje "blode" si imel kot sredstvo za nakup dodatnih smeškotov in podobno. Ker je bil problem, da je pogovor postal preveč nepregleden, saj je vpil eden čez drugega so kmalu naredili več interesnih sob, ker pa je bil tudi problem, da se je pogovor izgubil, če nisi spremljal "online" so se kmalu pojavile sobe ki niso delovale online - sobni blog bi rekel. In potem forumi, še vedno uporabna zadeva, pa tudi blog ni pravzaprav kaj dosti drugega kot preoblikovan in z osebno noto začinjen forum.
Zakaj torej naenkrat tak problem? Zakaj naenkrat toliko besed?

Mah, v bistvu so vse skupaj pokvarili celebrites, saj se je spet zadeva sprevrgla v šov, kakšen šov pa znajo narediti naše zvezde pa itak vemo. Jonas je svoj blog gradil kar nekaj let in je prav zato kvaliteten, redko nastopaški, redko tudi izkoriščen v samopromocijo, vse skup pa je pokvaril potem Viktor, ki ga je prejel letos in kar naenkrat morajo biti vsi ti prazni cepci prazne slovenske šov-scene poleg, pa če majo kaj povedat ali ne.

Sedaj pa še birgla za naklado časopisa. Sediš takole zjutraj v pisarni, tretji cigaret že dogoreva, kavica se ohlaja, pa nič pametnega za uvodničarit: le koga bi špiknili, da bo skočil kot hudič? Seveda. Ljudstvo, ki ima možnost besede napisati na papir naravnost iz srca, brez cenzure in lektorjev in nadurednika in...

V bistvu bi bilo najbolje, ko bi se ta trenutek vsi skup zavili v molk. To bi jo pa res bolelo.

piskec
8. 08. 2007 15:35:12 #

Wega, saj veš, za dosego problema je potrebna kritična masa. Tej se polagoma približujemo. Veliko ljudi se vključuje, eni na eni strani, drugi na drugi, eni pa na obeh.

Zakaj, konec koncev ne? Časi pionirstva o katerih rad kaj poveš, so nepreklicno minili. Čas naju je povozil, bi lahko rekel. ;)

In mladi ne bodo imeli pojma o začetkih, saj začetki tudi pomembni ne bodo več. Samo še mi, kot sva ti in jaz, bomo lahko premlevali, kdo je bil kje prvi in kdo je kaj prvi uporabil. Drugih ne bo brigalo. In prav bodo imeli... ;)

Kakor sem nekje že povedal: so provokacije in so provokacije. Nekatere ti gredo mimo ušes, kot da se nič ni zgodilo, pri nekaterih pa čutiš, da se moraš oglasit. Prave izbire nimaš več.

Se vidi, kje sem tokrat jaz... ;)

blitz
8. 08. 2007 19:07:13 #

a tako nas je obdelala Obolnarca, kot jo je prijazno poimenoval Crni? No saj nekatere stvari so tudi res ali ne? Nekateri blogerji smo res zafrustrirani in nesocializirani. Tako rekoč avtisti, ki se lahko sprostimo le z izlivanjem svojih misli v tipkovnico.

Kar je še vedno bolje kot ekshibicionisti, plačani, da objavljajo svoje umotvore, ki jih moramo povrh vsega še brati.

Najbrž gospo Obolnarco malo muči, da je na blogu prišla ven resnica, ki bi jo pravzaprav morala preprečiti ona kot urednica.

piskec
8. 08. 2007 20:31:21 #

Blitz, ne verjamem, dokler ne vidim. Še nobenega blogerja nisem spoznal, ki bi bil resnično zafrustriran in nesocializiran. Taki ne pišejo blogov.

Vsi smo pomalem zafrustrirani in nesocializirani, tako, kot je to večina ljudi. Vsak ima svoje težave. In seveda je potem to v neki meri res. Vendar ne verjamem, da je bilo tako mišljeno... Smile

Ja, po verovanju nekaterih, je ravno ta resnica vzrok. Kot napad je najboljša obramba stil. Jaz še premišljam o tem, ker... ker... Mah, ker sem naiven. Preprosto zato. Nekako mi ne gre v račun, da bi nekdo zaradi lastnih koristi šel tako daleč.

Kot, da se je tako težko opravičit, vzet nazaj, naredit prav?!

franc
9. 08. 2007 20:50:53 #

Prav hudo mi je bilo, ko sem prebiral prve vrstice pisanja našega "piskeca" in začutil, da ga je uvodnik SO zares prizadel. In razmišljal sem, kako bi reagiral, ko bi sam naletel nanj (skoraj privoščljivo povem: ONE ne berem, čeprav mi v hišo prihaja Delo, ki ga pa imam predvsem zaradi DeloPremium gesla). Torej kako bi se sam odzval: ali bi me tudi razkačilo ali pa bi se samo nasmehnil. Hudo mi je bilo ker blog Krtino redno prebiram, ker spremljam avtorjev splet in poznam njegovo predano delo v najrazličnejših vlogah. Prav zato in tudi v obrambo blogosfere se oglašam, ker me je presenetila žaljivost in lahkotnost uredničine obravnave fenomena, ki danes pretresa svetovni žurnalizem. Kjer se nihče, vsaj noben resen novinar ne bi upal obregniti na način, kot ga je ubrala naša "junakinja". Pa je pravzaprav komentator Blitz ponudil odgovor: šlo je za samoobrambni mehanizem, reakcijo slabe vesti, ko urednica ni uspela korektno opraviti svojega dela naloge. In zato se blogerji ne bomo pustili vreči iz tečajev, nadaljevali bomo, mi "...osamelci..." in še naprej bomo pisali in bomo "...predrzni (so) v svoji drži..." in tudi javno bomo "...razmišljali na glas...". No, to: mi bomo razmišljali (!) in vmes dobrohotno priporočili komu, da naj prihodnjič sam temeljiteje razmisli preden se loti uvodnika brez uporabne teme. Našemu "piskecu" pa še veliko prijetnih ur pri pisanju njegovih "krtinskih" zapisov, ker bo tako še naprej razveseljeval svoje, prepričan sem, številne bralce.

piskec
10. 08. 2007 03:59:31 #

Res Franc, ta njena lahkotna žaljivost, kar povprek, me je kar fino užalila. Malo čudno si danes nekateri predstavljajo svobodo govora. Pravzaprav lahko napišeš vsakovrstno svinjarijo, popolnoma brez odgovornosti. To se mi ne zdi prav.

Nič ne bi imel proti konstruktivni kritiki, ta bi bila celo dobrodošla, pokazala bi na šibke točke, ki bi jih lahko potem popravljali. Ampak, takole zlivat gnojnico, kar čez vse... Ko je vendar jasno, da je v blogosferi tudi kar nekaj dobrih piscev, z zanimivimi temami. Pa čeprav nekomu kakšne teme niso blizu ali všeč, od kje ta Pravica, da jih podolgem in počez niti ne secira, ampak kar daje v nič?

Ja, res me je prizadelo. Zato sem se moral oglasit, in to hitro. Ker hočem, da gospa ve, da me je užalila. Da njene besede nekaj pomenijo, ko zapustijo svet njene glave. Da vpliva na ljudi v negativnem smislu, čeprav je najbrž prepričana, da temu svetu daje samo dobro... Malce ironično, kajne?

Pa, Franc, hvala za podporo. Nekako se nisem nadejal take "hvale"... ;) Vidim, da imam nekaj zvestih bralcev, za katere še sam ne vem. Smile Uff, danes bo lep dan! Priznam, da mi godi...

Mona
10. 08. 2007 09:13:25 #

Uvodnik se nikdar ne piše z veliko začetnico, razen če beseda stoji na začetku stavka.
In že slišim slab argument: z veliko sem napisal zato, ker se nanaša na točno določen uvodnik ...". Ne, ne in še enkrat ne: uvodnik se piše z malo začetnico

piskec
10. 08. 2007 10:43:41 #

Mona, res je!

Vendar si rad jemljem pravico in dolžnost, da tale naš jezik malce krivim po svojih željah. Menim, da to ni tako hudo in neberljivo, da bi bilo zelo narobe. Kakor pišem spar, mercator in podobno z malo, tako rad pišem o stvareh, o katerih govorim, z veliko začetnico.

Rad bi videl, da jezik ne bi bil preveč formalna stvar, z zabetoniramimi pravili. Je sredstvo, s katerim se sporazumevamo in dokler je kaj napisano tako, da se razumemo, je meni čisto ok.

cyc
11. 08. 2007 10:36:13 #

Emm ... zakaj je toliko hrupa in debate okoli ene kokoši, ki pisari po neki obskurni prilogi Dela? Dajte no ... bo še res mislila, da se kdo nanjo ozira. Smile
"letijo direktno v mojo notranjost in krepko bolijo" - upam, da je to sarkazem, ker če ni, je malo čudno. ;)

piskec
11. 08. 2007 10:51:55 #

Cyc, na žalost ni sarkazem. Zakaj bi bilo čudno? Mene take izrečene besede bolijo, pa vseeno od koga so bile izrečene, od pomembne ali nepomembne osebe. Manj boli, če nekdo neznan pljuva po meni? Niti ne, mene povsem enako.

Hotel sem ji povedat, da me je s svojim Uvodnikom prizadela. Morda pa tega sploh ne opazi in ji je potrebno povedat. Morda pa misli, da dela sama dobra dela... Smile

Ali je ONA obskurna ali ne, pa je eno veliko vprašanje. Težko je verjet, da vsi, ki berejo Delo, revijo mečejo stran. Delo ima še vedno kar nekaj bralcev. Če pa pogledaš bloge, sicer večina pravi, da se nanjo ne ozira, a preberejo - preletijo? - pa Uvodnik velikokrat. Torej je težko reči, da je obskurna revija.

Pa tudi, če bi se izdala v treh izvodih, bi še vedno čutil potrebo po napisanem. ;)

cyc
11. 08. 2007 12:51:23 #

Ja, natanko tako. Meni ne bi bilo vseenoo, če bi kdo od prijateljev ali znancev kaj slabega rekel. Ali pa od kaka oseba, ki je sicer ne poznam osebno, ampak cenim. Čeprav bi pri takem sestavku najverjetneje začel razmišljati o smiselnosti dobrega mnenja ...
Tako pa neka Sabina iz neke ženske priloge Dela, halo? Ne, ne. Smile

O branosti One sicer ne morem sodit, vem samo, kako to zgleda pri nas. V skoraj vseh primerih leti reč med star papir. Smile Jaz prelistam Polet in Sobotno prilogo in preberem, kar mi je zanimivo. ;)

piskec
11. 08. 2007 12:57:54 #

Imaš čisto prav, ne bi smelo bolet. Ampak vseeno resnično boli, ker ni imelo smisla, ker je bilo pljuvanje kar tako, naokrog. Tako, kot me boli objestnost, ki ponavadi nima nič z menoj samim, a me vseeno boli. Ker ne razumem...

Morda pa delate čisto prav, Cyc, direkt v star papir... ;)

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS