Prijemi

by piskec 23. januar 2007 05:19

Leander steče iz vrtca in hop: "glej oči, glej!" Nekaj začne prčkati po tleh. Seveda nisem zelo natančno gledal, kaj ima, lačen kot sem bil, se mi je mudilo domov, kar samo od sebe mi je ušlo: "pa daj, ne pobiraj stvari s tal!".

Ker je fant lepo vzgojen, je seveda tisto pustil, čeprav se mi zdi, da je bilo bolj zaradi nezanimive oblike stvari kot pa zaradi lepe vzgoje. A pustimo to, ker ni predmet današnje razprave.

Ampak v meni je spodbudil razmišljanje, zakaj sem mu jaz to sploh tako rekel. Kaj si bo otrok mislil? Aha: "stvari ne smem pobirati s tal" ali kaj hudo podobnega najbrž.

In naslednjič, ko bova šla malo na sprehod in bo Oči zagledal 5 evrov, ali kaj drugega nadvse uporabnega na tleh, bo to seveda hitro pobral. In kaj si bo ubogi otrok takrat mislil? Aha: "stari laže, on lahko, jaz pa ne! Nič mu ne bom več verjel...".

Nekaj ne štima, a ne?

Potem sem našel solomonsko rešitev, naslednjič bom rekel takole: "Pust' svinjarijo pr' mer!" Seveda bom pri tem načrtno pozabil omeniti kaj svinjarija sploh je. In če bo slučajno vrtal naprej in z velikimi očki spraševal, kaj je to "svinjarija", se bom moral nekako zmazati ven, a to ne bi smelo biti pretežko.

In ubogi otrok si bo mislil: "uff, stari me je dobr' okrog pr'nesu. Nej mu bo za dons, bo že še na mino padu...".

Potem si pa misliš, da si faca, ko si se pa taaaako dobro spomnil. Japajade...

Tags:

osebno

Komentarji (2) -

hobit
24. 01. 2007 15:54:38 #

Učimo jih, da ni lepo lagati, vzpotredno juh učimo lagati. Nehote.
Bila sem v WC-ju in opravljala v miru svoje dolgotrajno delo. Pozvonil je telefon in mali se oglasi. Ker sem jih uspela navaditi, da imam vsaj pri kakanju mir, je mali rekel:"Moja mami pa zdele kaka, a lohk čez eno uro pokličete..."
Jaz sem si mislila, da kdorkoli že je na uni strani, si ne rabi ustvariti iluzije, da 'serjem' eno uro in da sploh ve kdaj to počnem.No, mal sem se umirila in potem malemu rekla, da drugič, naj nikar ne razlaga takih stvari po telefonu, ker so to zelo osebne, intimne bla,bla,bla.....
Naslednjič zvoni telefon. Jaz v wcju... Mali se oglasi in reče:"Moje mami zdele no doma, pokličte čez eno uro."
Kaj naj zdaj? Se zaletim z glavo v zid, grem ven in ga namlatim, ker laže, ali se preprosto z njim prijazno pogovorim in rečem, da je tisto zadnjič bila neumnost, naj pozabi, kaj sem rekla in veselo razlaga komurkoli, da si ravnokar brišem ta zadno? Kakorkoli, vzelo mi je veliko časa. Prav je tudi, da se zavedamo, da takih felerjev naredimo ogromno, brez, da bi sploh opazili....A sem se razgovorilaSmile

piskec
24. 01. 2007 17:07:37 #

He, he, he... Ta je pa dobra! ;)

Jah, takih je veliko. Majhnim težko razložiš razliko med belo in črno lažjo, ki vsekakor obstajajo in se jih kar naprej poslužuješ. Ta velikim to ni več problem.

Mi smo imeli kar nekaj težav z našim tastarejšim, ker je vedno po pravici in resnici povedal. Najraje je počel to v šoli z učiteljicami. Pa nobena ni bila prav zadovoljna. ;) Ampak seveda potem temu ne rečeš več laž ampak takt... Na, pa smo spet tam, a ne?

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS