Pa sem pečen

Takile deževni dnevi so čist brez veze. Saj se človeku nič ne da. Ne moreš nič, ne da se ti nič, ne gre nič. Še bloga se človeku ne da pisat, saj v teh sivih, vodnatih časih nima ničesar več kakšnega večjega smisla. Morda razen plavalne kožice.

Popolnoma brez veze.

Zato mi sem in tja šine kaka pametna ideja. Pametna. No... mogoče bi bilo bolje napisat: "pametna". V narekovajih.

Eh.

Ja, končno sem se opogumil. In izpolnil naročilnico za T-2.

Zdaj samo čakam, kakšen arzenal orožij ima pri sebi Siol. In kako se me bo lotil. Jaz bi sicer nekako rajši, da se me ne bo lotil... ampak sem skeptičen. Na žalost.

Se bojim, da grem z dežja pod kap.

Če pa pridem na kaka dva, tri mega uploada, potem dam pa za pir. Z veseljem!