Azurno morje, peščene plaže, mivka, palme, tržnice polne barv in prekrasni večeri s polno luno.

Ah, vse to imamo, ja!

Enkrat smo se že selili. Jutri se naslednjič. Tri dni bo kar dovolj. Prišli smo nekje do Toulona, potem pa obrnili nazaj. Hyeres nam ni bil všeč, zdaj smo nekje 50km od St. Tropeza. Naprej tudi ne gremo več, smo že kar fino daleč. Torej jutri nekam proti vzhodu. Ampak ne prav veliko, si moramo še kar nekaj stvari ogledat tukaj naokrog.

Slik na milijone.

Včerajšnji dan je bil bolj v iskanju sivke - Lavande.

Iskali smo in iskali, med gorami in jezeri Provanse,

dokler je končno, vsi zmatrani, nismo tudi našli.

Še domačini niso vedeli, da jo imajo...

Na koncu dneva smo se lahko pod hribi, na peščenih plažah, končno skopali.

Danes pa je bil dan v iskanju naslednjega kampa... Uffa, to pa je bil podvig!

No, takole pa razpakiramo:

Vroče je, a piha, tako, da ni hudo. Zmatrani smo ko pesi, Helena nas poja naokrog, a nam je, najbrž prav zaradi tega, lepo!

Natanko 10 ur vožnje ter 800km. Direkt do Francije.

Cote d'Azur.

Sonce, gneča, ogromne jahte, helikopterji, privat jeti (5/h) in vse, kar v mondene predele paše. Ne vem pa, kaj mi tu počnemo, s svojim "malim" avtom, šotorom in štirimi otroci, kar nekako ne pašemo sem.

Nobene princese nismo videli. Samo turiste.

No, ja, meni je kul! Končno malo potovanja in malo potepanja po svetu.

Mislim, da bomo vsi še fino navdušeni.

Na internetu se da vse. Tudi naročit kaj takega:

Naredila sva samo za foro, a je zadeva res prišla, s FedExom, čez par dni. Dober servis, ni kaj!

In zdaj imata krtina.com ter ŠD Krti svoji kartici, svoj plastični denar.

Samo še plac moramo najt, kjer jih jemljejo...

Kar naenkrat. Za pet minut in potem konec.

Nenavadna svetloba, ko me je kar malo strah...

Škoda le, da nisem imel "ta pravega" fotoaparata s seboj.

Pa še igrišče se vidi zadaj... Ha!

Pristne domače.

Zraven zidu rastejo, prepuščene same sebi. No, posadili smo jih, malo jih tudi privežemo, a kaj več se z njimi ni treba ukvarjat.

In letos so takooooo polne!

Priznam, da so mi take rastline, ki ne rabijo veliko dela, zelo pri srcu. Sem spadajo še bučke in kumare. Poseješ in pustiš. Potem pa raste ko noro. Ne moreš niti vsega pojest.

Jej, kaj so dobre! Bo treba kar vsak dan obirat.

Na, pa je šla. V zrak. Direktno!

A pridni balonarji so jo pripeljali nazaj.

Hvala bogu, dva zaskrbljenca na trdni zemljici sta bila kar malo živčna. No, tamauček malo manj, tavečji pa kar zelo.

Smo pa zaskrbljenost potem dodobra pomirili ob ocvrtem pšancu, kakor se pač za naše kraje spodobi!

Več pa naj kar sama pove!

Jaz sem en tak lump.

Luštkan lump.

Prejšnji teden in malo tega je bil fant doma. Je imel angino in je mami kravžljal živčke.

Ker noče zamudit ničesar. Ker vedno tuli: ne mooooov (ne domov), vedno naj bi šli še kam, naj se dogaja, naj se dogaja!

Midva sva pa že rahlo zmatrana.

Ampak luštkan je pa vseeno. Še dobr, da je naš.