Krtina - Velika planina in nazaj


No: 10/50

Datum:
7. in 8. april 2017

Trasa:
prvi dan iz Krtine na Veliko planino in naslednji dan po isti trasi nazaj domov.
Krtina – Rova- Čeh – Vrhpolje – Gozd – Krivčevo – Podkrajnik
  – Gojška planina – Domžalski dom

Opis:
Povod za pohod je bil sestanek upravnega odbora planinskega društva, ki je enkrat letno v koči našega društva na Mali planini – Domžalskem domu. Aleš je to priložnost izkoristil že prejšnja leta. Moj odhod na sestanek je pospremil peš, nazaj pa sva šla skupaj z avtom domov. Letos pa se z mojim Programom 50 za 50 tudi sama z veseljem pridružujem vsaki pobudi za hojo. Tako sva naredila načrt, da na Domu prespiva in se vrneva naslednji dan domov. Rečeno, storjeno.

Spet ob kolovških borovcih.

Vreme je bilo krasno, toplo, brez vetra. Prvi dan naju je sicer tik pred vrhom malce ujel dež, vendar ni bilo prav nič hudega. Naslednje jutro pa je bilo kot v pravljici. Sončni vzhod in neskončne planjave cvetja. Jutranje žvrgolenje ptic v gozdu je bilo tako intenzivno in neverjetno pestro, da je res veselje hodit ure in ure. Ostali pohodniki so se sicer čudili, zakaj navsezgodaj zapuščava planino, vendar je bila pred nama še dolga pot domov.

Težavnost:
Zahtevna zaradi dolžine in višinskih metrov. Skupaj namerjeno 54 km, cca 2.800 višincev,
  80.000 korakov.

Težave sem imela nazaj grede z bolečino na mestu ahilove tetive. Nastala je le z rahlo oteklino ob drgnjenju roba čevljev, kar pa je ob hoji neizogibno. Doma je v drugi obutvi bolečina izginila.

Pot tja (višinski graf poti)

 

Pot nazaj (višinski graf poti)


Prehrana na poti:
Ajdova pogača za 
zajtrk in kosilo. Praženi lešniki. Večerja v Domžalskem domu.


Družba:
Aleš, Helena, v mislih ves čas z novorojenko Tiso.

Utrinek s poti:
Kljub dolžini poti je bilo edino mesto, kjer sem spet našla čemaž, zaplata rastišča pod spodnjo hišo na Podkrajniku. Še dobro, saj smo ga letos že pogrešali.

Fotogalerija:

Visokodebelno sadno drevje

"Najina" klopca nad Vrhpoljem. Obvezen postanek in malica.
Razgledi pa od Triglava do Ratitovca, Blegoša in Porezna.

Sončno v novo jutro.

Mala planina

Iskanje novih prehodov.

 

Tags:

50 za 50

Ajdova pogača

Pecivo za na pot 

Velikokrat vzameva s sabo ajdovo pogačo, ker jo lahko jeva kadarkoli, tako za zajtrk kot kosilo, pa še dolgo lahko zdrži v nahrbtniku. Je ena tistih jedi, ki je vsak dan boljša.

Za pripravo testa potrebujem:

pol kg ajdove moke

20 do 30 dag bele ali polnozrnate pirine moke

pol margarine

1 kislo smetano

sol

za Nadev pa

pol kilograma skute

3 jajca

1 kislo smetano

po želji še sladkor in / ali rozine
 

Ajdovo moko poparim z zadostno količino vrele vode. Pustim, da se skoraj ohladi in umešam maščobo. Nato gostim z drugo moko, vendar samo toliko, da lahko oblikujem z mokrimi rokami krpe testa, ki jih polagam v namaščen pekač. Testo je dejansko podobno enemu velikemu ajdovemu žgancu. 
Sestavine za nadev zmiksam ter polijem po testu.

Vse skupaj pečem približno eno uro na zmerni temperaturi pečice.
 

Tags:

07 recepti

Vikend s PZS in MDO družbo


No: 9/50

Datum:
1. in 2. april 2017

Trasa:
prvi dan po Kamniški Bistrici, drugi dan po Sabotinu

Opis:
Druženje, druženje, druženje. Prav poseben vikend, ki si zasluži biti v kategoriji 50 za 50, ker je bil res poseben. Toliko znanih in še več novih obrazov. Tako različni, pa vendar nas veže skupna tema: vodništvo, pohodništvo in lepote narave. Licenčno usposabljanje za vodnike PZS (Planinske zveze Slovenije) zajema predavanja o orientaciji, vodništvu, psihologiji, prvi pomoči in dve krajši turi. Naslednji dan pa sem imela na urniku skupen pohod MDO PD KBO (Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško Bistriškega območja) na Sabotin. Pripravo in izvedbo izleta za 100 pohodnikov sem pomagala izpeljati Sonji in Tini. Za cel MDO. Za dva avtobusa. Za skupnost.

Na Sabotinu, 2.4.2017

Težavnost:
Dvojno lahka. Skupaj namerjeno 17 km, 520 višincev,
  25.345 korakov.

Prehrana na poti: Obilna. Prehrana v sklopu tečaja v Domu v Kamniški Bistrici, naslednji dan prehrana v Domu na Sabotinu. Se nismo branili dobrot.

Družba:
Prvi dan v družbi inštruktorjev in 30 ostalih vodnikov, drugi dan družba 101 pohodnika in nekaj domačinov. Kljub temu moram izpostavit pomočnike: Drago in Jan, Bojan in še en Drago. Aleš. Pa moji zvesti Alma, Janez, Christian, Joži, pa dva Marjana, Sonja in Tina, Janez in Violeta, pa Boris in Dragi in po seznamu naprej…

Utrinki s poti:
Medtem je Aleš šel sam na Kamniško sedlo, vračal se je mimo doma v Kamniški Bistrici. Moj načrt, da se ob pavzi dobiva na pijači sem mu dvoumno sporočila med predavanji po SMSu takole: »Boš počakal na pivcu? Tukaj, pri Juriju?« Pravzaprav sem ga spraševala ali bo počakal in kje bo počakal. On pa je bral, da sem jaz že pri Juriju in tako sva čakala vsak na svojem koncu. Sva se dobila doma, šele zvečer.

Fotogalerija:

Jutro ob Domu v Kamniški Bistrici

Naša četica...

Nad dolino Soče.

Naš vodič po grebenu Sabotina.

Cvetenje mokovca nad strmimi pobočji.

Tags: ,

50 za 50

Pot po Robu


No: 8/50

Datum: 
25. marec 2017

Trasa: 
Col – Kovk – po Robu mimo Otlice do Predmeje – izvir Hublja – prečno do ceste Ajdovščina Col

 

Opis:
Enkratno doživetje. Razgledna pot, polna pisanega pomladnega cvetja. Ena lepših tur, ki bo v malce skrajšani obliki umeščena v plan pohodov pri PDD. 
Pot takoj pokaže zobe z vzponom na Kovk, po tem vrhu pa je vse naprej ena sama harmonija. Stene, razgledi na vasi spodaj, steza po robu, nadvse pisano pomladno cvetje in navsezadnje tudi veter. Vse skupaj ti da občutek, da dejansko lebdiš nad Budanjami.

Težavnost:
Lahka, vendar dolga. Namerjeno 28 km, 1.300 višincev,
 42.000 korakov, 8 ur hoje

 

Prehrana na poti:
Elanino pecivo, oreški

Družba: 
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Ko sva se peljala proti Vipavski dolini naju je že pri Postojni zadel pogled na opozorilni znak za burjo. Prepovedan promet za tovorna vozila s ponjavami. Malo bo pihalo, torej. Na burjo doma nisva niti pomislila. Gledala sva samo dežne karte in obetal se je jasen dan. Ko sva ustavila na kavi v Vipavi, sva težko odprla vrata avtomobila, ker se je burja zaganjala v naju. Kljub temu ali ravno zaradi neizkušenosti z burjo, sva pot nadaljevala. Prve tri ure je tako pihalo, da sva hodila sključena in sklonjena ter se borila s polnimi močmi, da sva ostala v smeri hoje. Bolj ko sva se bližala Predmeji, bolj je postajalo vroče in brezvetrno. Nazadnje sva slekla kape in vetrovke ter nadaljevala skoraj v poletni vročini. Domov sva prišla od sonca in vetra vsa rdeča v obraz.

Fotogalerija:

Daleč v ozadju - desno je Čaven. Nekje tam spodaj je Predmeja, kamor sva bila namenjena.

V burji premetani žafrani.

En zelo star in malce drugačen križ. Ve kdo kaj več o tem znamenju?

 (Obstaja razlaga, da gre za kužno znamenje. Štirje obrazi so najbrž štirje jezdeci apokalipse, ki jih je Jezus na sredini ubranil. vir Aleš) 

Otliško okno. Naravna, 10 m visoka znamenitost na Otlici.

 

Kamniti polž, umetniška postavitev.

Vrnitev čez pobočje po široki starorimski cesti še s sledovi starih kolesnic na kamnu. 

Tags: ,

50 za 50

Pecivo za na pot (Epecivo)

Spodnji recept je povzet po bolj znanem Elaninem kruhu. Sedaj je precej prirejen za mojo kuhinjo in ga lahko pripravim tudi pozno zvečer, saj mi ne vzame več kot 20 minut časa. Če nimam originalne sestavine, uporabim nekaj podobnega

V posodi z mešalnikom zmešam sestavine:

5 jajc

2 kocki kokosove maščobe ali nekaj žlic olivnega olja

žlico agavinega sirupa ali dve žlici medu

2 žlički sode bikarbone

mleti cimet, mleti klinčki, sol

eno vrečko (200 g) mletih mandljev ali lešnikov

2 žlici kakava v prahu

po želji še pest rozin 

Pečem 15 minut v slikonskem modelu, ki ne potrebuje namaza in iz katerega se pecivo enostavno odlušči. Ohladim in malica za na pot je pripravljena.

  Izboljšan (poenostavljen H. recept):

5 jajc, nekaj žlic olivnega olja

eno vrečko (200 g) mletih mandljev ali lešnikov

2 žlički sode bikarbone, sol

2 žlici kakava v prahu

če želim sladko varianto, dodam še 1 zavitek datljev, namočenih nekaj ur in narezanih na koščke, pokapljanih z rumom, mleti cimet, mleti klinčki

Pečem 15 minut v slikonskem modelu (175 C, ventilatorska).

Tags: ,

07 recepti

Kolovec PDD


No: 7/50

Datum:
19. marec 2017

Trasa:
Rova – Čeh –stari grad Kolovec – Partizanska bolnišnica – Dupeljne - Rova

Opis:
V Rovi se nas je zbralo 22 pohodnikov planinskega društva Domžale in en kuža. Razveseljivo število, saj je v neposredni bližini potekal pohod na Limbarsko goro, ki je že tradicionalno množično obiskan. Mi smo bili veseli, da smo medse pritegnili tudi nekaj povsem novih obrazov. Le upamo lahko, da jih z današnjim pohodom nismo preveč prestrašili. V predvidenih urah pohoda smo namreč naredili okoli 15 kilometrov poti v zmernem tempu.
 Dolgčas nam pa tudi ni bilo. Prvo uro smo se počasi ogrevali po mehkih rovskih gozdnatih poteh, vse do domačije Čeh. Sledil je spust v dolino in nato strm vzpon na hrib, kjer  je včasih stal mogočen Kolovški grad. Več o njegovi pestri zgodovini si lahko preberemo na spletnih straneh krajevne skupnosti Rova. Območje partizanske bolnišnice je še vedno precej podrto. Z obnovo Domžalske poti spominov bo ponovno urejen tudi  pristop do Lukove bolnice. Poti nazaj si nismo krajšali. Čisto na koncu smo se povzpeli še na grič, do cerkve nad Rovo. Tako smo lepo zaokrožili našo pot in se v dogovorih za naslednje pohode, vsi zadovoljni, razšli.

Težavnost:
Lahka. Namerjeno 12-15km, 690 višincev, 22.440 korakov,

Prehrana na poti:
Mango, praženi lešniki

Družba:  
Aleš, Helena, Leander, Darja, Žan, Alma, Janez, Tulo, Kristjan, Lidija, Branka, Tine,…

Utrinek s poti:
Zraven gradu pa imajo svoj dom lovski čuvaji, dobrodošlo so nas sprejeli in izvedeli smo marsikaj novega. Kako velike so košute nasproti srn, kako imajo zlati šakali, ki jih tudi na Šumberku ne manjka, najraje domače muce, da ne smejo več hraniti prostoživečih živali, pa še marsikaj o medvedih in pticah. Luštno je bilo, celo škoda, da smo morali naprej.

Fotogalerija:

več v albumu PDD

Tags:

50 za 50

Slivna


No: 6/50

Datum:
4. marec 2017

Trasa:
Murovica – Cicelj – Sv. Miklavž
 - Grmače – Slivna (Pivkelj) in nazaj.

Znanilka pomladi: jeternik (hepatica nobilis), po domače tudi plavica ali mačkina očesa. 

Opis:
Začetek marca se nama vedno nastavi Moravška pot, ali vsaj del nje. Na FB v teh dneh kar letijo obletnice z najinimi fotkami te poti. Je pa res, da je v hribih še preveč snega, torej iščeva ostale poti. Grebenska pot do Slivne nikoli ne razočara, čeprav sva šla to zimo že tretjič tukaj mimo. Tokrat v družbi pomladno čivkajočih ptic. Ni kaj, Gregorjeva svatba je pred vrati.

Težavnost:
Lahka. Namerjeno 24 km, 1.484 višincev, 35.127 korakov. Niti ne preveč blatno.



Prehrana na poti:
Presna tortica (datlji, avokado, mandlji)

Družba:
Aleš, Helena

U
trinek s poti:
Metuljčki cekinčki. Ko sva malicala in se grela na soncu, so naju začeli obletavati rumeni metulji. Dovolj, da se šteje pomlad.

F
otogalerija:

 

Grebensko do Ciclja. 

Zanimivo postavljena karta. Riši kot hodiš, iz leve proti desni oziroma obrnjen sever - jug.

Utiranje poti čez "šibe božje". 

Tags:

50 za 50

Škofja Loka


No: 5/50


Datum:
26. februar  2017

Trasa:
Škofja Loka – Sv. Andrej – Tošč – Dom na Govejku – Osolnik - Škofja Loka

Sv. Andrej z impozantnim ozadjem

Opis:
Pot spominov na treking ligo in spomladanske trekinge po Škofjeloškem hribovju, na pohod s Krti in druga najina potepanja. Lepa krožna tura, pospremljena z izredno vidljivostjo od Alp pa tja do Učke.
Na poti so naju preplavljala čustva. Hvaležna sva za ta dar; podarjeni čas in možnost užiti tak dan.

Težavnost: 
Težja zaradi dolžine in snežnih razmer. Namerjeno 26km, 1.897 višincev, 37.875 korakov. Na poteh je bilo nepričakovano veliko uhojenega snega. V dolini je namreč že povsem pomladno.

 


Prehrana na poti:
Ajdovo pecivo.

Družba:
Aleš, Helena

Utrinek s poti:
Na tabli Dom na Govejku je pisalo 10 minut, v resnici pa je bilo hoje še za pol ure. Aleš je že bentil čez vse ovinkaste grape, koče in pivca pa kar še ni bilo na vidiku.

Fotogalerija:

Mrzlo jutro ob Sori.

 Razgledi po Gorenjski.

Osamela kmetija na desni griči.

Midva.

 

Tags: ,

50 za 50